Izrazi

OdgovorNapisal/-a cibo » 26.01.2012 10:50:03

Že dalj časa opažam da uporabljajo nekateri člani foruma izraze za dele vojaške opreme ali vojaško opremo,ki so se uporabljali v JLA naprimer,metek,kundak,fišeklija .čizme .šinjel,itd.Ker je na forumu že kar precej članov ,ki so mladi in tega jezika več ne obvladajo,pa tudi ker imamo slovenske besede za to,prosim te člane naj se potrudijo in pišejo,tako da bo vsem na tem forumu razumljivo!
Vem da me boste sedaj raztgali,ampak vseeno bom tvegal!
cibo
 
Prispevkov: 646
Pridružen: 21.06.2009 09:04:43

OdgovorNapisal/-a 850gs » 26.01.2012 12:17:21

Cibo se popolnoma strinjam. Morda bi kazalo objaviti slovenske vojaške izraze, ker marsikdo ( tudi jaz ) kdaj ne ve kako se določeni stvari po slovensko reče.
S tem bi dodali malo vzgojnega elementa forum-u.
lp
850gs
 
Prispevkov: 798
Pridružen: 17.01.2009 12:09:44
Kraj: mb

OdgovorNapisal/-a štajerc » 26.01.2012 12:30:14

dobra ideja, malo več slovenskih izrazov zagotovo ne bi škodilo.
štajerc
 
Prispevkov: 849
Pridružen: 02.07.2007 10:20:26

OdgovorNapisal/-a Valter » 26.01.2012 12:44:54

Se ZELO strinjam s povedanim in sem hotel tudi sam že načeti to temo...

No, pa dajmo nekaj SLO prevodov:

metek/metak = naboj; sestavljen iz krogle (sh. zrno) in tulca, stroka (sh. čaura)

kundak = kopito (del puške, ki se nasloni na ramo); ostali leseni del puške (spredaj) je olesje

fišeklija = nabojnica (torbica za naboje ali bombe, ki se obesi na pas)

RAP (rezervni alat i pribor) = ROP (rezervno orodje in pribor) - torbica za okvire/saržerje in pribor za avtomatsko orožje

okvir / saržer ... ta je pa težka :oops: v JNA se je uporabljal "okvir", saržer je starejši izraz, ki pa tudi ni slovenski. Ima kdo boljši predlog? Morda nabaojnik, ampak potem je problem z:

redenik = nabojnik (kovinski (redkeje platneni) trak za naboje za mitraljez (slov. izraz strojnica, strojna puška, vednar slednji precej zastarel)

orden = red ali odlikovanje

čizma, pl. čizme = škorenj/škornji (mišljeni so tako "pravi" škornji - visoki, brez vezalk, kot tudi visoki vojaški čevlji ala JNA)

šinjel = plašč; Švajncer v svojem katalogu predlaga, da izraz šinjel ostane tudi v SLO, ker gre za tipičen vojaški plašč (beseda je sicer ruskega izvora), vendar se mi zdi, da lahko rečemo kar lepo plašč oz. vojaški plašč

mantil = dežni plašč, poletni (letenski) plašč, prehodni plašč (gre za oficirski plašč, podoben civilnim balonarjem, za razliko od debelega volnenega "šinjela"); v sh. se civilnim plaščem reče mantil ali kaput, šinjel pa je samo uniformni.

čoja (debelo, grobo volneno blago za uniforme) :roll: ... tudi za ta izraz Švajncer predlaga, da ostane v SLO, in tu bi se celo strinjal, ker gre za precej tipično blago, za katerega, kolikor vem, tekstilna stroka nima posebnega, kratkega in učinkovitega izraza.

opasač = pas, vojaški pas; tudi tega bi Švajncer pustil, da ločimo "opasač" od navadnega pasu za v hlače (sh. kajiš); jaz bi raje rekel vojaški pas.

automat = avtomatska puška ALI brzostrelka (med tema dvema je razlika v vrsti oz. kalibru streliva); avtomat je v slovenščini nekaj čisto drugega, npr. avtomat za kavo

municija :evil: = strelivo!!!

No, pa prepuščam prostor še ostalim.

Le še eno kost za glodanje: kako bi v slovenščini lepo, kratko in učinkovito rekli nadomestnim trakcem (sh. zamenica, nem. feldspange, angl. ribbon bar)? Jaz uporabljam kar spakedranko "feldšpanga" ali "španga", ki pa mi nikakor ni všeč ... "Nadomestni trakec" (ponavadi jih je več, torej v množini) pa je malo štorast (okoren, neroden oz. politično korektno "gibalno viran").
Valter
 
Prispevkov: 1317
Pridružen: 22.02.2007 13:49:38

OdgovorNapisal/-a ameba » 26.01.2012 12:56:41

Lepo predstavljeno Valter. Dodal bi en izraz, ker me ravno eni sprašujejo.

papovka ali PAP = Polavtomatska puška
ameba
 
Prispevkov: 37
Pridružen: 15.01.2012 15:35:16

OdgovorNapisal/-a akaj » 26.01.2012 14:36:23

Čebe - deka
peškir - brisača
ašoučič - lopatka
kabanica - pelerina
Majku ti...- dobro jutro
Janezu - Slovenec
Mujo - Bosanec
akaj
 
Prispevkov: 1120
Pridružen: 30.01.2007 13:54:59

OdgovorNapisal/-a blastedmind » 26.01.2012 17:19:24

akaj napisal/-a:Čebe - deka
peškir - brisača
ašoučič - lopatka
kabanica - pelerina
Majku ti...- dobro jutro
Janezu - Slovenec
Mujo - Bosanec


:lol: :lol: :lol: :lol: :lol:
blastedmind
 
Prispevkov: 797
Pridružen: 04.05.2007 17:18:09

OdgovorNapisal/-a PREKMUREC » 26.01.2012 19:33:04

:lol: :lol: :lol:

Iz SSKJ:

nabójnik
1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi
členki: polniti strojnico z nabojnikom;
nabojnik s petdesetimi naboji

2. priprava, navadno v obliki škatlice, za
vlaganje nabojev v puško; magazin:
izprazniti nabojnik // priprava, navadno v
obliki škatlice, za vlaganje nabojev v
strelno orožje sploh: potisniti nabojnik v
revolver; poln nabojnik
PREKMUREC
 
Prispevkov: 552
Pridružen: 04.12.2010 20:58:12
Kraj: prekmurje

OdgovorNapisal/-a Jurišnik » 26.01.2012 20:01:17

Se strinjam z rdečo nitjo te teme.

Bom še sam dodal par stvari.
Pravilni/ustrezni izrazi so napisani z velikimi črkami.

okvir/ saržer ... ta je pa težka v JNA se je uporabljal "okvir", saržer je starejši izraz, ki pa tudi ni slovenski. Ima kdo boljši predlog? Morda nabaojnik, ampak potem je problem z:
OKVIR je še danes v uporabi, v SV pa nekateri okvirju rečejo tudi nabojnik. Šaržer izhaja iz francoščine: chargeur.

Magazin (srh magacin) -> NABOJIŠČE (prostor v puški, kjer so spravljeni naboji oz. okvir, ki je fiksen v puški, npr. M1 Garand)

Ne vem pa kako se reče vodilu za polnjenje okvirjev in nabojišč (Ladestreifen po nemško)

redenik = NABOJNIK (kovinski (redkeje platneni) trak za naboje za mitraljez (slov. izraz strojnica, strojna puška, vednar slednji precej zastarel)
strojnica -> MITRALJEZ
avtomat -> BRZOSTRELKA

gilzna, hilzna, čaura, čahura, hedfweauhu, jhshiiok, lopoighggt, ččljhgz,... -> TULEC

Tukaj je še nekaj izrazov. Na desni so pravilni.
Aviacija--- letalstvo
Avtomat--- brzostrelka
Avtomatičarka--- brzostrelkinja
Bacač--- minomet
Drsilni prt--- drsilna ponjava
Iskalec min--- minoiskalec
Kompenzator-- blažilnik
Kompresijska obveza--- pritisna obveza
Krilna kolona--- bočna kolona
Letalo brez pilota--- brezpilotno letalo
Merilec (priprava)--- nastavek
Metalec bomb--- bombomet
Metalec plamena--- plamenomet
Metalec raket--- raketomet
Metalec torpedov--- torpedomet
Minolovka--- minolovec
Minometalec (orožje)--- minomet
Molotovka--- zažigalna steklenica
Mostovni čoln--- ponton
Nasprotna ofenziva--- protiofenziva
Nasprotni napad--- protinapad
Nuklearen--- jedrski
Patron--- naboj
Pikiranje--- strmoglavljenje
Plinska maska--- zaščitna maska
Polagalec min--- minopolagalec
Prednji merek--- muha
Preplah--- alarm
Razpršilen--- razpršen
Ročna granata--- ročna bomba
Saržer--- okvir
Stalinove orgle--- raketomet
Strelski rov--- strelski jarek
Strojnica (orožje)--- mitraljez
Strojničen--- mitralješki
Tromblonska granata--- tromblonska mina
Vžigalnik na popust--- popustni v.
Vžigalnik na poteg--- potezni v.
Vžigalnik na pritisk--- pritisni v.
Vžigalnik na trenje--- torni v.
Zapirač--- zaklep
Zapiralo--- zaklep

Zadnjič spremenil Jurišnik, dne 01.02.2012 14:47:21, skupaj popravljeno 1 krat.
Jurišnik
 
Prispevkov: 162
Pridružen: 27.08.2007 21:06:03

OdgovorNapisal/-a cibo » 26.01.2012 20:20:59

:shock: :shock: :shock:
Ste me pa lepo presenetili.
Hvala vsem za pozitiven odziv,in res nekatere besede ki ste jih omenili,sem tudi jaz pozabil!1
cibo
 
Prispevkov: 646
Pridružen: 21.06.2009 09:04:43

OdgovorNapisal/-a STG44 » 26.01.2012 20:58:13

vidim, da si je nekdo kupil vojaški slovar :) hec. Lepo predstavljeno.
Dodal bi, da iskalcu min največkrat rečemo "Minoistraživač".
STG44
 
Prispevkov: 759
Pridružen: 21.03.2011 19:12:07

OdgovorNapisal/-a PREKMUREC » 26.01.2012 21:53:46

-vazduhoplovstvo = letalstvo
-Brobeni ranac = bojni nahrbtnik
:)
PREKMUREC
 
Prispevkov: 552
Pridružen: 04.12.2010 20:58:12
Kraj: prekmurje

OdgovorNapisal/-a Loki » 27.01.2012 09:14:32

Zelo dobra tema!

dodam še izraze, ki v slo enaki, le z razlago

čutara čútara = ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače
menažka = voj. vojaška posoda za hrano
Loki
 
Prispevkov: 256
Pridružen: 09.03.2007 13:56:58

OdgovorNapisal/-a Valter » 31.01.2012 14:55:16

Glede navedkov iz slovarjev je treba biti tudi nekoliko previden: me prav zanima, kako bo tisti profesor, ki je zbiral zglede za SSKJ, potisnil nabojnik v revolver... :roll:

(Revolver ima bobenček, ki se polni ročno s posameznimi naboji (ali pa s posebnim okroglim držalcem), pištoli pa se v ročaj potisne nabojnik.)

Tudi novejši vojaški slovar ni čisto akurat...

"Bacač--- minometalec
...
Minometalec (orožje)--- minomet" :roll:

torej bacač = minomet?

In tudi Stalinove orgle niso kakršen koli raketomet, ampak večcevni raketomet, montiran na tovornjaku, sovjetskega izvora. Rusi isto zadevo imenujejo Katjuša, Stalinove orgle pa so nemški vzdevek.

Tudi avtomat ni vedno in vsakršna brzostrelka. Ponavadi se beseda avtomat uporablja za jugoslovanske brzostrelke (M56...), medtem ko UZI-ja ali ingrama nihče ne bo klical avtomat. In v ruščini pomeni AK avtomat Kalašnikova, torej je lahko tudi avtomatska puška.

Jezik ni vedno in nespremenljivo 1+1=2, ampak se spreminja, zato sem tudi nekoliko bolj kritičen do tega, ali uporabljati novejše "uradne" izraze ali nekoliko starejše, pa zato bolj kleno slovenske (npr. strojnica, preplah) ... Ampak tule se že oddaljujemo od strogo vojaškostrokovne teme.

pa še par prevodov oz. razlag (ne samo jugo, tudi nemških spakedrank):

fibija, šnola = pasna spona
celtban, celtna = šotorka, šotorsko krilo
flaša, feldflaša = čutara
tabakiera = tobačnica, cigaretnica
gasmaska = plinska maska, zaščitna maska
golažni kanon/možnar (Gulaschkanon, Gulaschmörser) = vojaški kotel
purš, pucflek = oficirski sluga
feldkurat = kurat (vojaški duhovnik)
ristunga = oprema
tornister = telečnjak (telečnjak je nahrbtnik s kosmato telečjo kožo na pokrovu, predhodnik goreteksa in drugih nepremočljivih materialov :lol: )

futrola = etui, tok
meta = tarča
sledovanje = obrok
BST = bestrzajni top = netrzajni top
plavac = pripadnik vojaškega letalstva (zaradi modre uniforme)
pozadinac = zalednik
čato = četni pisar (ponavadi v činu desetarja)
soška = stojalo za orožje
šlem (srb.), kaciga (hrv.) = čelada
nišandžija = namerilec
čučavac = počepno stranišče (nima školjke, samo počepneš nad luknjo v tleh in opraviš... predmet številnih zgodb in legend iz JNA)

šapka (bolj ali manj trda uniformna kapa s ščitkom) ... ta je spet težka: beseda je poljskega izvora (czapka, izg. čapka) in v slov. nekateri uporabljajo čapka, nekateri šapka. Oboje je dosti boljše kot trapaste ameriške spakedranke ("vizor"...)
Valter
 
Prispevkov: 1317
Pridružen: 22.02.2007 13:49:38

..........

OdgovorNapisal/-a vilis » 31.01.2012 21:50:26

Ko da bi bral Svejka :lol: Pucflek, ristunga, feldkurat.... Lahko kdo definira besedo SAMOKRES? Ponekod se uporablja za starejse pistole npr. kremenjace, ponekod pa za polavtomatske pistole z sarzerjem...
vilis
 
Prispevkov: 946
Pridružen: 23.07.2010 11:56:45

OdgovorNapisal/-a Valter » 01.02.2012 08:44:01

Ja, saj sem tudi mislil na Švejka... :lol: ampak te izraze so naši pra... dedje uporabljali več kot sto let in bi bilo škoda, če bi jih čisto pozabili.

Samokres je v bistvu vsaka pištola, ki se "sama ukreše", torej vse od kolesnega vžiga, kremenjače, perkusijske do bolj ali manj modernih pištol in revolverjev. Je pa izraz starinski in sedaj skoraj ni več v rabi, razen v leposlovju.
Valter
 
Prispevkov: 1317
Pridružen: 22.02.2007 13:49:38

OdgovorNapisal/-a Jurišnik » 01.02.2012 18:23:02

Sem popravil tistega škrata pri bacaču, pravilno je minomet.

Pri stalinovih orglah gre za kategorijo žargonskih, zastarelih in pogovornih besed, zato je usmerjen k raketometu. Sicer pa ne more bit večcevni raketomet če ni cevi na Katjuši.

Avtomat spada med besede neslovenskega izvora, ki funkcije ne opravljajo bolje od domačiih. Ustrezen oz. pravilen izraz je brzostrelka (tako je bilo tudi v obdobju SFRJ). Kako se po rusko imenuje avtomatska puška ak-47 (kalašnik), je v tem primeru nepomembno.

avtomatsko strelno orožje:
-avtomatska pištola
-avtomatska puška z risano cevjo (risanica)
-avtomatska puška z gladko cevjo (šibrenica)
-mitraljez
-brzostrelka

Čapka je ustrezen izraz, šapka je srh.

Jezik se spreminja, to vsekakor drži in po osamosvojitvi je prišel čas, da se namesto srbizmov in ostalih -izmov v vojaškem besedišču uveljavijo "pozabljene" slovenske besede, se uvedejo ustrezne že obstoječe besede itd.
Jurišnik
 
Prispevkov: 162
Pridružen: 27.08.2007 21:06:03

OdgovorNapisal/-a PartisanStar » 02.02.2012 20:18:46

Malo čistim omare in pripravljam knjige za prodajo. Trenutno v rokah držim operativno-taktički vojni rečnik iz leta 1967. Knjiga, ravno za to tematiko. Bo na prodaj, če koga zanima.
PartisanStar
 
Prispevkov: 1560
Pridružen: 24.01.2007 14:29:26
Kraj: http://www.facebook.com/starinar

..........

OdgovorNapisal/-a vilis » 10.02.2012 10:33:13

Bi mi lahko kdo razlozil se stara imena cinov (fenrih, lajtnant, oberst,itd)?
vilis
 
Prispevkov: 946
Pridružen: 23.07.2010 11:56:45

OdgovorNapisal/-a BHIR4 » 10.02.2012 13:46:26

Pehota:
Pešec (lovec) - Infanterist (Jäger)
Poddesetnik (patrolovodja) - Gefreiter (Patrouilleführer)
Desetnik (podlovec) - Korporal (Unterjäger)
Četovodja - Zugsführer
Narednik (nadlovec) - Feldwebel (Oberjäger)
Praporščak - Fähnrich

Topništvo:
Topničar, pionir - Kanonier, Pionier
Formajster (poddesetnik) - Vormeister (Gefreiter)
Desetnik (gešicformajster, pri topu) - Korporal (Geschützvormeister)
Četovodja - Zugsführer
Ognjičar (narednik) - Feuerwerker (Feldwebel)
Praporščak - Fähnrich

Konjenica:
Dragonec (huzar, ulanec) - Dragoner (Husar, Ulane)
Poddesetnik - Patrouilleführer
Desetnik - Korporal
Četovodja - Zugsführer
Stražmojster - Wachtmeister
Praporščak - Fähnrich

Častniki:
Poročnik - Leutnant
Nadporočnik - Oberleutnant
Stotnik (pri konjenici ritmojster) -Hauptmann (bei der Kavallerie Rittmeister)
Major - Major
Podpolkovnik - Oberstleutnant
Polkovnik - Oberst
Generalmajor - Generalmajor
Podmaršal - Feldmarschalleutnant
Feldcajgmojster - Feldzeugmeister
(iz pehote izhajajoči častniki se imenujejo v tem činu generali pehote, oni iz konjenice generali konjenice) - (Aus der Infanterie stammende Offiziere heißen in dieser Charge General der Infanterie, jene der Kavallerie General der Kavallerie)
General polkovnik - Generaloberst
Državni vojni minister - Reichs-Kriegsminister
Maršal - Feldmarschall

Zadnjič spremenil BHIR4, dne 11.02.2012 14:53:28, skupaj popravljeno 2 krat.

Never interrupt your enemy when he is making a mistake. - Napoleon Bonaparte
War would end, if the dead could return. - Stanley Baldwin
If we don't end war, war will end us. - H. G. Wells
http://www.vas-soca.si
BHIR4
Faca moderator
 
Prispevkov: 1716
Pridružen: 23.01.2007 13:57:18
Kraj: 93. ID KMDO - Lager Vrsnik

OdgovorNapisal/-a gormar » 11.02.2012 08:48:43

Pri konjenici je poddesetnik - Patrouilleführer
gormar
 
Prispevkov: 45
Pridružen: 24.09.2011 07:54:43

..........

OdgovorNapisal/-a vilis » 11.02.2012 12:55:46

Najlepsa hvala! Pa se en zanimiv izraz sm se spomnu, ki pa verjetno ne rabi dodatne razlage kanonfuter (menschmaterial)- topovska hrana :lol:
vilis
 
Prispevkov: 946
Pridružen: 23.07.2010 11:56:45

Izrazi

OdgovorNapisal/-a bringo » 11.02.2012 13:17:40

Sem se spomnu še enga: KRIPL BATALJON, je veljal za tiste, ki zaradi bolezni niso bili na naboru, ŠTELENGI sprejeti, potrjeni za vojaško služenje.
bringo
 
Prispevkov: 364
Pridružen: 18.07.2009 11:35:48

OdgovorNapisal/-a BHIR4 » 11.02.2012 14:52:02

gormar napisal/-a:Pri konjenici je poddesetnik - Patrouilleführer

Popravljeno

Never interrupt your enemy when he is making a mistake. - Napoleon Bonaparte
War would end, if the dead could return. - Stanley Baldwin
If we don't end war, war will end us. - H. G. Wells
http://www.vas-soca.si
BHIR4
Faca moderator
 
Prispevkov: 1716
Pridružen: 23.01.2007 13:57:18
Kraj: 93. ID KMDO - Lager Vrsnik

izrazi

OdgovorNapisal/-a janes5 » 11.02.2012 15:21:46

muha-nišan-merek
fršlus-zaklep
lauf-cev
petelin-sprožilec
gvir-puška
patron-naboj
purfl-smodnik
upalt-zakurit
en kolp-en strel
pozdrav janez
janes5
 
Prispevkov: 275
Pridružen: 26.10.2007 11:59:23

Izrazi

OdgovorNapisal/-a medved » 06.05.2012 18:10:26

Pozdravljeni, po dolgem času prebiram forum in glej ga zlomka pridem na malo staro temo zanimivih izrazov. Nevem kje ste pisci izrazov dobili prevode ampak so res malo mimo
npr.
sledovanje = obrok (rad bi videl tega, ki bo sledovanje jedel namazan na belem kruhu) sledovanje = pripadanje npr. ko se je delal razpored za stražo in si bil prvi dan v prvi izmeni, ti je drugi dan pripadala (sledovala) druga izmena ali ko si zadolževal opremo in si kontroliral listo pripadanja (lista sledovanja) v JUGO časih reverz v časih SV materialni list osebne zadolžitve,
fršlus = zaklep (hlačni razporek si ne zaklepneš ampak zadrgneš) zato je prav fršlus = zadrga. In še se najde cvetlic, vsakič ko kakšen pametnjakovič med slavisti dela doktorat si izmisli čisto pravo slovensko besedo; rečenico. Ni čudno da sta slovenski jezik in slovenščina v K..cu. Da ne bo kateri prevajal in bo prevedel iz nemščine majhen.

lp
Medved
medved
 
Prispevkov: 81
Pridružen: 11.03.2008 19:52:29

OdgovorNapisal/-a bobi » 06.05.2012 23:24:46

Če je ravno fršlus postal kamen spotike, pa poglejmo, kaj piše Veliki nemško-slovenski slovar. Glej ga, zlomka:

Verschluß, der, (Verschlusses, Verschlüsse) zaprtje; zapiralo, zapirka, zapora; bei der Kamera: zaklop; VOJSKA zaklep; bei Flaschen: zapirka; plomba; (Reißverschluß) zadrga; MEDICINA zapora; von Adern: zamašitev, začepljenje; unter ~ halten imeti pod ključem

LP, B.
bobi
 
Prispevkov: 131
Pridružen: 05.09.2010 22:14:38

OdgovorNapisal/-a _tom » 04.07.2014 05:10:53

Zdravo tudi iz moje strani!

Sem nov član foruma in tudi ne preveč seznanjen z izrazoslovjem, ki je bilo nekoč v rabi v JLA, sem se pa v zadnjem času začel precej zanimati zanj.

Ker sem pripadnik mlajše generacije, ki jih je vojska zaobšla bi zelo cenil, če lahko navedete še kakšno besedo, komando oziroma izraz, ki se je uporabljal v JLA in seveda prevod :wink:

hvala :P
_tom
 
Prispevkov: 5
Pridružen: 04.07.2014 04:32:55

OdgovorNapisal/-a Valter » 04.07.2014 22:41:25

Tom, dobrodošel na forumu!

Prav imaš, dajmo malo obnoviti tole temo, da ne bo forum samo oglasnik:

SDO = suhi dnevni obrok, paket hrane za en dan, ki je vseboval tri različne konzerve, potem pa še razne stvari, npr. čaj v prahu, bonbone, vočno (sadno) kocko (stisnjeno suho sadje), med v tubi, včasih prepečenec (ki smo mu zaradi trdote rekli keramične ploščice)...

šipka = šibika, palica za čiščenje puške

mazalica = majhna ščetka za mazanje puškine cevi, lahko tudi kantica, pištola za tehnično mazanje

DRNČ = Deterđentni Rastvarač za Čiščenje Naoružanja (detergentno topilo za čiščenje orožja, agresivno čistilo za orožje na osnovi petroleja, če je prišlo v rano, se je ta svinjsko zagnojila; izraz smo uporavljali tudi za razne nepriljubljene jedi, npr. "bosanski lonac" in "pileći paprikaš", ki je bil zoprne rumene barve in poln zdrobljenih kurjih kosti)

ZUON = Zaštitno Ulje Opšte Namene (splošno namembno zaščitno olje, za zaščitno mazanje orožja)

samar = sedlo

remen = jermen

bluza = vojaški suknjič

košulja = srajca

bere = baretka



čakšire = jahalne hlače oz. druge vojaške hlače jahalne oblike (z "ušesi" ob stegnih in tesne v kolenih in naprej, lahko tudi krajše od običajnih (ker se čeznje nosi škornje

šuferice = obujki (kos blaga, ki se navije okoli stopala namesto nogavic)

ovijače = trak iz blaga, ki se navije okoli meč, pogosto viden v prvi sv..v.

BST = BeStrzajni top, netrzajni top

Smešna fraza v JLA je bila "Voljno si ko soška za BST!" ("Prost si, lahko greš kot stojalo za BST" (ki ne obstaja))

strojevi korak = paradni korak

marševski korak = pohodni korak, enota mora hoditi "u korak" (v korak), torej vsi hkrati z levo nogo, potem vsi hkrati z desno, da vse skupaj deluje urejeno

voljni korak = prosti korak, vsak hodi, kot se mu zdi

trčeči korak = tekalni korak, "lahni drnec", srednje hiter, kontroliran tek

trk, trkom trk = hiter tek, šprint na vso moč; če je (pod)oficir vojaka kam poslal, ga je vedno "trkom trk!"

voljno = prosto, frej ste in lahko greste, kamor hočete

na mestu voljno = na mestu odmor (stojiš na svojem mestu, vendar ni treba stati v pozoru ("mirno"))

pozdrav na le-vo (na de-sno) - pozdrav z obratom glave in pogledom v tistega, ki ga pozdravljaš (tako se pozdravlja, če ima vojak na rami orožje ali karkoli v rokah - z roko se pozdravlja (salutira) samo, če imaš roke proste IN kapo/čelado na glavi; razoglav nikoli ne smeš salutirati!)

urjenje/"učenje" pozdravljanja je bilo v JLA priljubljena (sicer prepovedana) metoda za discipliniranje, maltretiranje neprijetnih posameznikov, npr. tako, da ga je desetar nagnal, naj eno uro koraka po hodniku gor in dol in "pozdravlja" gasilni aparat ali kaj podobnega

džems = izvorno ameriški tovornjak znamke GMC; v poznejših letih JLA se je tako pogovorno imenovala kovinska ali lesena prirpava v obliki črke T z ovito cunjo, za pomivanje tal; priljubljena šala desetarjev z mladimi rekruti je bila: "Ko ima vozačku?" (kdo ima vozniško?) in ko se je kak nadebuden mlad voznik javil, so mu rekli: "Ajde, vozićeš džems!" (= poslali so ga pomivat tla)

brica = brivec, vojaški frizer

krvavi obračun = britje brez pene/kreme; če je vojak npr. prišel zjutraj an smotro (jutranji pregled) neobrit, ga je desetar nagnal "Imaš minut!" in revež se je moral, da ne bi zamudil, obriti brez pene, ponavadi se je tudi malo porezal.

ostav! = povrat (če je bila vaja, gib, narobe izveden - treba je ponoviti)

atomski sleva (zdesna)! = atomski udar z leve (desne) strani (treba se je hitro vreči v nasprotno smer (desno) in se uleči v položaj za jedrski udar)

u strelce = razvoj v strelsko (razpršeno, raztegnjeno) vrsto

desnim (levim) krilom napred = z desnim/levim krilom naprej - postrojna vaja enote ali premik na bojišču; če je "z desnim krilom", se enota pravzaprav obrne v levo, ker gre desna stran vrste naprej, leva pa zaostaja

stroj = (v tem pomenu) postroj, urejena formacija vojakov

postrojavanje = postavljanje enote v urejeno formacijo za preglede, branje povelj itd., tudi rped pohodom

strojeva obuka = postrojni pouk, urjenje v korakanju, menjavanju formacij, postrojevanju (skroaj vsakemu vojaku neprijetno, duhamorno - tudi sredstvo za kaznovanje nediscipliniranih)

gušter (kuščar), fazan = mlad vojak, rekrut (slabšalni izraz, ki ga uporabljajo "stari" vojaki

džomba, stara džomba = "stari" vojak, ki je že končal osnovno urjenje oz. odslužil večino roka

ruska izraza sta ded (džomba) in čiž (čižek, isto kot fazan)

dedovščina = ruski poluradni način "vzgoje" mladih vojakov s strani starejših in/ali podoficirjev, poleg napornih vaj vključuje tudi razne oblike maltretiranja

podoficir, v JLA mlađi (mlajši) oficir = podčastnik od vodnika do zastavnika (praporščaka)

oficir = "pravi" oficir, od (pod)poročnika do polkovnika; čini od majorja do polkovnika se včasih imenujejo tudi štabni oficirji

podoficir ima praviloma le srednjo šolo, oficir pa akademijo; v različnih vojskah je meja med podoficirji in oficirji različna

podbačaj, prebačaj = podmet, premet (granata, mina je padla preblizu ali predaleč od cilja - povelje pri korekturi ognja)

piket = rdeče-bela palica, ki se uporablja za merjenje pri artilerijskem posrednem streljanju

ašovčić = mala, zložljiva lopatica, ki jo nosi vsak vojak

ašov = velika lopata; pijuk = kramp

prepreka = ovira

BOT = bojni OTrov, bojni strup

šlemofon = čeladofon, pokrivalo za posadke oklepnih vozil z vgrajeno komunikacijsko opremo

BOV = BOrbeno Vozilo, bojno vozilo, v JLA se je izrez uporabljal za kolesne protiletalske samohodne topove ali kolesne oklepnike s protitankovskimi raketami

BVP = Bojno Vozilo Pešadije (pehote), gosenični pehotni oklepnik; rusko BMP (Bojevaja Mašina Pehoty)

kampanjola = džip italijanskega porizvajalca Campagnolla

BTR = Bojni transporter, gosenični ali oklepni (od BMP se razlikuje po taktični uporabi - BTR je predvsem za prevoz na bojišče, BMP pa tudi za bojno delovanje, spremlja npr. tanke v napadu)

BMPT = Bojevaja Mašina Podderžki Tankov - bojno vozilo za podporo tankov, novi ruski izum, oklepnik na tankovski šasiji z močnim oklepom in kupom orožja, predvsem za podporo tankom v mestnih bojih

BTRT = Bojevoj Transporter Tjažolij, težki bojni transporter, na šasiji in z oklepom tanka (BMP in BTR imajo precej tanjši oklep)

lansirni most = zložljivi most na šasiji tanka

ponton = čoln za sestavo pontonskega mostu

maljutka = ruska ročno (z joystickom) vodena portioklepna raketa; starejša različica je šmelj

spigot, fagot = isto, samo z boljšim (polavtomatskim) vodenjem

penetrator = podkalibrski protitankovski kinetični izstrelek, nato oznaka APFSDS, iz osiromašenega urana ali volframa

PAP = PoluAvtomatska Puška, polavtomatska puška M-59/66, kopija ruske SKS)

AP = avtomatska puška, kopija kalašnikova

APi = avtomatski pištolj (pištola), kopija češkega škorpijona (tudi ta izraz se je pogosto uporabljal)

PM = puškomitraljez; nemški MG-34 in MG-42 ter jugoslovanske kopije slednjega so se v partizanih, pa tudi (neformalno, "prepovedano") v JLA imenovale šarac/šarec

minomet 82 mm se prenaša v pehoti v treh kosih: cev, nogice in podloga (večji kovinski podstavek, na katerega se pritrdi cev, žarg. imenovana torta ali želva)

granata - ponavadi izstrelek iz topa, tudi stareješ ime za ročno bombo (ročna g., od tod grenadir - prvotno metalec ročnih bomb)

mina se bodisi položi, da kdo ali kaj stopi, zapelje ali zapluje nanjo in zleti v luft, je pa tudi izstrelek minometa

bomba se vrže (ročno ali iz letala)

karteča: granata, polnjena s kroglicami, ki se pri strelu razpršijo in padajo v približni obliki lijaka kot smrtonosen dež po večji površini

podobno je šrapnel, le da se malo drugače razleti (v vse smeri, ne lijakasto


No, pa še drugi/drugič kaj... izrazov, zgodb in spominov je za debelo knjigo. :wink:
Valter
 
Prispevkov: 1317
Pridružen: 22.02.2007 13:49:38

OdgovorNapisal/-a _tom » 08.07.2014 02:45:26

Valter, hvala za obširno razlago,... kar nekaj če ne že večine teh izrazov nisem slišal ali videl, kaj šele kratic :)

Sem pa pred kratkim ob prebiranju naletel na še ene par besed katerih izvor in pomen mi ostaja nepoznan, mi lahko mogoče kdo lahko pomaga, razjasni?

In sicer:
gupik, instalaža, cigla, grlica, bunari, kruska, autojedinica, dvojka, obezbeđenje, nastava...

kratice so tudi poglavje zase :) PPO? KPS? MPV? OPP, PGPGZV inu podobne sem zasledil

pa še to: a se je uporabljal ameriški izraz "drill" v JLA? vem pa tudi da so bili nazivi med rodovi vojske precej drugačni od uradnih...

lepa hvala :P
_tom
 
Prispevkov: 5
Pridružen: 04.07.2014 04:32:55

OdgovorNapisal/-a Valter » 08.07.2014 11:32:28

Hej, z veseljem pomagam! :wink:

Na, nekateri tehle izrazov in kratic so tudi meni neznani;

gupik - nimam pojma
instalaža - najbrž inštalacija
cigla - cegu, opeka
grlica - ne vem, morda ptič grlica?
bunari - vodnjaki; tudi žargonsko za vojaške škornje (ker so pogosto premočili)
kruska - otrobi; tudi žargonsko za ročni protitankovski minomet (RB M-57)
autojedinica - avtomobilska enota, transportna enota s kamioni
dvojka - dvojica, par. št. dve

obezbeđenje - zavarovanje (npr. pri streljanju na strelišču smo poslali na okoliške hribe "obezbeđenje", da ne bi kak civil zataval med krogle; ni isto kot straža), ali pa tudi zagotovitev, oskrba: materialno obezbeđenje = materialna zagotovitev, oskrba z vsem potrebnim; pozadinsko obezbeđenje = zaledna oskrba, od kuhinj, pralnic, bolnic, skladišč... obaveštajno obezbeđenje = zagotovitev obveščevalnih podatkov

nastava - pouk, tako teoretični kot praktični; obuka, obučavanje = usposabljanje

kratice so tudi poglavje zase (poleg teh, ki sem jih razvozlal, so možne tudi razne druge razlage)

PPO - ProtivPožarno Odeljenje, protipožarni oddelek, oddelek vojakov-gasilcev za požarno varnost v kasarnah; ProtivPešadijsko Oružje - protipehotno orožje

KPS - kontrolno-propusna stanica, kontrolno-prepustna postaja, nekaj takega kot recepcija oz. vratarnica na vhodih v kasarne, skladišča in druge objekte

MPV - moralno-političko vaspitanje (moralno-politična vzgoja)

OPP - odsustvo (zbog) privatnih poslova, (izredni) dopust zaradi osebnih zadev, npr. če je kdo v družini umrl ali hudo zbolel, se brat ženil ipd.

PGPGZV - Prednja granica pojasa glavne zaprečne vatre: sprednja meja, rob, pasu glavnega zapornega ognja - to je bila zunanja (oddaljena) meja področja, ki ga pri obrambi pokriva zaporni ogenj določene enote

še eno sem se spomnil:
džuboks (juke box) - pomivalni stroj za krožnike :roll:
Valter
 
Prispevkov: 1317
Pridružen: 22.02.2007 13:49:38

OdgovorNapisal/-a popay » 09.07.2014 12:36:33

A ni bla cigla tudi izraz za dvopek - kruh iz SDO-ja , ki si ga mogel namočit, da si ga lahko pojedel?

lp.
popay
 
Prispevkov: 320
Pridružen: 03.02.2007 17:44:16

OdgovorNapisal/-a Valter » 10.07.2014 08:47:44

popay napisal/-a:A ni bla cigla tudi izraz za dvopek - kruh iz SDO-ja , ki si ga mogel namočit, da si ga lahko pojedel?

lp.


Ja, imaš prav, cigla je bil tudi izraz za prepečenec, samo pri nas (v Bileči) smo mu ponavadi rekli "keramčke pločice", ker je bil ploščat in trd. Jaz ga nisem namakal, smo ga pa drobili v manjše koščke in si na njih lomili zobe...
Valter
 
Prispevkov: 1317
Pridružen: 22.02.2007 13:49:38

OdgovorNapisal/-a M67 » 14.09.2014 21:30:28

A še pomnite..

ko si prišel v kasarno skozi "kapijo" si bil "gušter" se pravi skozi vrata, dvokrilna, premična na vhodu kasarne si bil zelenec.

Prvi dan "zadožil" opremo in jo "smestio" v "kaseto" in "soško".
Se pravi da si zadolžil (bo treba vrniti) opremo in jo pospravil v pločevinasto omarico in v leseno stojalo na hodniku. Na vrhu soške je bil "šlem", se pravi čelada, v soški pa "šinjel" in ostalo.

Na hodniku je bil "dežurničete" in "požarni", ki sta pazila na opremo, poračala- "predala raport".

Vojaki so se postrojili v "stroj", vsako jutro na "pisti" pred "dizanjem zastave", se pravi da so se vojaki postrojili na postrojitvenem prostoru pred dvigom zastave. Po zastavi je včasih "komandant kasarne" stopil na "bino" in kaj povedal...
Zjutraj smo imeli redarstvo in smo poleg prostorov očisteli še naš del "kruga", se pravi četi odrejen del zunanje površine v kasarni.

V "trpezarijo" smo šli na obede. V "kantino" pa na pivo in to na pravo ne pa "manevrsko" , se pravi brezalkoholno.

V "četi" se pravi v četnih prostorih je kraljeval "čato" četni evidentičar, se pravi najpomembnejši vojak, ki je pomagal skrbeti za administracijo, pripravljal spiske "redarstva" in za "izlazke u grad" itd, kar je vsak dan prečital v "dnevni zapovjesti", se ravi v četnem dnevnem povelju.

in še je tega .....
M67
 
Prispevkov: 1982
Pridružen: 24.01.2007 22:37:02

OdgovorNapisal/-a _tom » 25.10.2014 03:50:49

M67, dobro si zastavil to kronologijo! :)
par stravi me še bega in jih ne razumem ravno najbolje.
a požarni je pomenil isto kot požarstvo?
kaj je bila “bina” o kateri pišeš? tudi za “trpezarijo” mi ni čisto jasno, če je pomenila jedilnico v kasarni?

haha, manevrsko pivo, ta je dobra! še več takih:) naslednjič, ko me ustavijo in vprašajo, če sem kaj spil, bom odgovoril: samo par manevrskih, hehe

nekje sem zasledil še “zidne novine” – a to so bili neke vrste časopisov in novic ali... :roll:
_tom
 
Prispevkov: 5
Pridružen: 04.07.2014 04:32:55

OdgovorNapisal/-a Valter » 28.10.2014 14:17:34

_tom napisal/-a:M67, dobro si zastavil to kronologijo! :)
par stravi me še bega in jih ne razumem ravno najbolje.
a požarni je pomenil isto kot požarstvo?
kaj je bila “bina” o kateri pišeš? tudi za “trpezarijo” mi ni čisto jasno, če je pomenila jedilnico v kasarni?

haha, manevrsko pivo, ta je dobra! še več takih:) naslednjič, ko me ustavijo in vprašajo, če sem kaj spil, bom odgovoril: samo par manevrskih, hehe

nekje sem zasledil še “zidne novine” – a to so bili neke vrste časopisov in novic ali... :roll:


Požarstvo je bila dolžnost (saj najbrž jo imajo tudi v SV?) v vsaki stavbi (spalnici, garaži, stražarnici ...) nekaj podobnega kot straža, vendar brez orožja in bojne naloge, požarni pa je bil tisti, ki je to nalogo opravljal. Požarni je pazil, da ne pride do požara (itak), pa tudi, da ne bi kdo kaj ukradel, da ne prihajajo nepoklicani itd. Tudi, če smo kje zunaj pustili npr. netrzajne topove in minomete in je šla enota na kosilo, smo pri orožju pustili "požarnega", ki seveda ni stražil topov pred samovžigom, pač pa pred tatvinami ali brkljanjem nepoklicanih.

Bina je oder na prostem (je splošni srh izraz, tudi na konertih so bine...), kjer so bile prireditve, govori, pa tudi zjutraj oz. ob zborih (postrojavanjih) je dežurni oficir z bine delil ukaze in povelja.

Trpezarija je srh izraz za jedilnico, ja, tako v kasarni kot v hotelu.
Valter
 
Prispevkov: 1317
Pridružen: 22.02.2007 13:49:38



Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost